Manualna terapija je zelo širok pojem, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik, pri katerih terapevt uporablja svoje roke. Manualna terapija deluje na fascialni, mišični, živčni in skeletni sistem z namenom odpravljanja bolečine ter izboljšanja funkcije telesa.
Terapija je varna in naravna, saj ne uporabljamo nobenih zdravil in invazivnih metod. Manualna terapija temelji na holističnem (celostnem) pristopu do telesa. Z njo skušamo vzpostaviti ponovno ravnovesje v telesu ter mu s tem pomagamo, da se samo pozdravi.
Obravnava se vedno začne s čimbolj natančnim pregledom, s katerim skušamo ugotoviti pravi izvor težav, saj je to ključnega pomena za končni uspeh. Po opravljenem pregledu lahko začnemo z izvajanjem terapije, kjer uporabljam različne manualne tehnike oz. največkrat kombinacijo le teh.
Tehnike:
Ortopedska medicina in manualna terapija - OMMT
Miofascialne prožilne točke – Trigger point
Obdelava brazgotin – ScarWork koncept
Vse uporabljene tehnike temeljijo na znanstveno dokazanih učinkih in imajo definirana načela na podlagi katerih delujejo. Z manualno terapijo lahko učinkovito zdravimo širok spekter težav:
- bolečine v križu (akutne in kronične),
- bolečine v vratu (akutne in kronične bolečine, nihajne poškodbe, artroza vratnih vretenc, vratne hernije, cerviko-brahialgije, itd.),
- nekateri glavoboli,
- nekatere vrtoglavice,
- motnje delovanja kranio-mandibularnega sistema,
- reberna bolečina,
- bolečina v rami (patologije rotatorne manšete, utesnitveni sindromi, nestabilnosti, itd.),
- bolečina v komolcu in zapestju,
- bolečina v kolenu (artroza, hondropatije, itd.),
- bolečina v kolku,
- akutne športne poškodbe (zvini, udarci, izpahi, natrganine mišic ali kit, zakrčenost mišic, itd.),
- kronične športne poškodbe oz. preobremenitveni sindromi (vnetje ahilove tetive, plantarni fascitis, sindrom tekaškega kolena, patelofemoralni sindrom, sindrom teniškega komolca, sindrom golf komolca, bolečine v rami, itd.),
- brazgotine (stare in nove).
Fascialni sistem ima velik vpliv na vse fiziološke procese v telesu, bodisi pri gibanju kot pri delovanju notranjih organov. Pravilno delovanje fascialnega sistema je za telo ključnega pomena. Manipulacija fascij je metoda, ki so jo v Italiji razvili bratje Stecco in se izvaja po vsem svetu. S frikcijo oz. manipulacijo na določenih točkah vplivamo na fascialni sistem in na vse problematike, ki nastanejo zaradi njegovega slabega delovanja. Pred začetkom obravnave se poleg natančne anamneze izvede funkcionalne teste in manualno testiranje prožnosti mehkega tkiva - fascij. Na podlagi teh podatkov se odločimo za obdelavo določenih točk. Po obravnavi je pomemben počitek in hidracija, saj s tovrstno terapijo vplivamo na celotno telo.
Miofascialne prožilne točke (Trigger point), ki jih je leta 1942 prva opisala in poimenova dr. Travel, so hipersenzibilne točke na mišici. Te čutimo kot občutljive grudice oz. bunkice na mišičnem tkivu in ob pritisku nanje povzročajo lokalno ali preneseno bolečino (bolečina, ki ni na mestu dotika).
Prožilne točke nastanejo iz najrazličnejših razlogov, kot so npr. stres in preobremenitev, povzročajo pa bolečino, zmanjšan obseg gibljivosti, utrujenost, itd. Z manualno terapijo lahko te točke sprostimo (deaktiviramo) in v zelo kratkem času odpravimo bolečino ter tako povrnemo nemoteno funkcijo gibalnemu sistemu.Vse rane mehkih tkiv našega telesa - bodisi takšne, ki so posledica poškodbe, kot tudi takšne, ki so posledica kirurškega reza, se celijo z naravnim procesom brazgotinjenja. Pogosto te povzročajo veliko sprememb v integriranem delovanju fascialnega sistema v telesu, zato je integriranje brazgotine v delovanje fascialnega sistema ključnega pomena za nemoteno delovanje telesa. Poleg tega imajo brazgotine večkrat estetsko in čustveno komponento, ki ni nič manj zanemarljiva kot samo motenje gibanja. Prevečkrat se pomembnost obravnave brazgotin zanemari.
ScarWork je koncept obravnave brazgotin, ki ga je izumila Sharon Wheeler na začetku tega tisočletja. Koncept se je izoblikoval na temeljih Strukturalne Integracije Dr. Ide Rolf, kjer je prišlo do izraza delovanje na mehkih tkivih okoli brazgotin z veliko mero čuječnosti in spretnostjo zaznavanja sprememb v tkivu. Pri ScarWork konceptu poznamo več kot dvajset manualnih tehnik za obravnavo brazgotin, ki se med sabo razlikujejo po prijemih glede na oblike brazgotin in želenega učinka na tkivo, ki ga obdaja. Brazgotine niso sestavljene iz odvečnega materiala, ki ga je treba odstraniti, temveč so sestavljene iz zelo zgoščenega vezivnega tkiva, ki ga je treba sprostiti in integrirati v tridimenzionalno mrežje fascije. Cilj obravnave po ScarWork konceptu je ta, da se z manualnimi tehnikami spremeni kvaliteto vezivnega tkiva okoli brazgotine. Začenja se z obdelavo površinskih slojev, postopoma se preide na globlje sloje, vključno z morebitnimi prizadetimi organi. Z raznimi tehnikami se vse bule, luknje, izbokline, vozle in napetosti v tkivu zgladi, da postanejo del tridimenzionalne fascialne mreže.
Delo s ScarWork tehnikami je zelo nežno in za pacienta v večini primerov neboleče. Vsaka brazgotina je drugačna od druge, zato je tudi obdelava brazgotine temu prilagojena.
S ScarWork konceptom se lahko uspešno obdela brazgotine vseh starosti in izvorov. Pred obravnavo je zelo pomembna anamneza, saj nam mehanizem nastanka brazgotine veliko pove o samem stanju tkiva okoli brazgotine, ter o simptomatikah, ki jih lahko v kasnejši fazi brazgotina povzroča v telesu. Učinki terapije so takojšnji in trajni. Poleg pozitivnih sprememb na sami brazgotini lahko dosežemo tudi reševanje simptomatik, ki so bile vezane na samo nepravilno delovanje fascialnega sistema zaradi brazgotine.
Delo na brazgotinah po ScarWork konceptu zahteva od terapevta veliko mero občutenja zaznavanja sprememb v fascialnem tkivu ter empatične sposobnosti, saj so brazgotine večkrat povezane s travmami, ki lahko nosijo tudi veliko čustvenega naboja.
ScarWork koncept sodi v mehke manualne tehnike, zato je obdelava brazgotin po tem konceptu primerna za vse paciente.Vakuumska terapija je terapevtska metoda, s katero preko posebnih pripomočkov (plastičnih ampul) ustvarimo podtlak na določenih točkah telesa, z namenom ustvarjanja pozitivnih učinkov na mehko tkivo. Vakuumska terapija spada v alternativne oblike zdravljenja in ima večtisočletno tradicijo, saj so jo poznali že v več antičnih kulturah, predvsem na vzhodu. V zadnjih letih je ta vrsta terapije postala zelo popularna predvsem v športu, kjer je postala iz velikih tekmovanj (OI Rio) medijsko odmevna.
Vakuumsko terapijo uporabljamo ob drugih manualnih tehnikah kot metodo za sproščanje mehkotkivnih struktur (mišic, fascij, vezivnega tkiva), za lokalno povečanje prekrvavitve, oksigenacije tkiva in limfnega pretoka ter za lažje odstranjevanje toksinov iz telesa. Z vakuumsko terapijo lahko učinkovito pripomoremo k zdravljenju mehkotkivnih adhezij (»zlepljeno tkivo«), ki nastanejo po poškodbah ali operacijah in negativno vplivajo na gibljivost. Ampule namestimo na želene točke telesa, v njih s posebnim pripomočkom ustvarimo podtlak in med tem izvajamo določeno aktivno ali pasivno gibanje s telesom. Postopek traja le nekaj minut. Edini neprijeten učinek tovrstne terapije je možen pojav kožnih modric na mestu aplikacije ventuze, ki pa izginejo v roku enega tedna.
Na vrhZa dosego najboljših možnih rezultatov uporabljamo, glede na posamezen primer, vrsto drugih manualnih tehnik in metod. Med te uvrščamo:
- raztezanja,
- trakcije,
- pompage tehnike,
- medical flossing,
- obdelava fascij z raznimi kovinskimi in lesenimi pripomočki,
- mišično energetske tehnike,
- terapevtske masaže,
-
aplikacije kinesio tapinga.